POKLICNA AKTIVNOST:

V dijaških in študentskih letih je ing. Boris Bregant bil aktiven v mladinskih in šolskih organih. En mandat predsednik Zbora združenega dela občine Jesenice, en mandat predsednik stranke na Jesenicah, dolgoletni predsednik Društva in Zveze strojnih inženirjev Jesenice in Slovenije, predsednik Zveze smučarskih organizacij Jesenice (8 let), predsednik Združenja črne metalurgije (4 leta) pri Gospodarski zbornici Slovenije, član Združenja črne metalurgije Jugoslavije, član pogajalske skupine CMJ v Brukseles-u, član humanitarnih in stanovskih organizacij. Trenutno je župan Občine Jesenice in član Državnega sveta.

ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA:

- 1979 plaketa občine Jesenice
- 1987 red dela z zlatim vencem
- 1989 Panzova nagrada
- 1989 odlikovanje Zveze za tehnično kulturo
- 1989 častni član Zveze inžinirjev in tehnikov
- 2001 častni član Pihalnega orkestra Jesenice – Kranjska Gora
- 2001 član Nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe
- 2005 priznanje ACS za posebne zasluge pri učenju odraslih

POMEMBNEJŠI USPEHI:

- razvoj novih proizvodov v Železarni Jesenice: podboji, opaži, profili, cestne ograje, vratni podboji
- izgradnja nove jeklarne v Železarni Jesenice in vpeljana strategija uspešnega poslovanja Acronija
- izdelava načrta sanacije Železarne Jesenice
- osvajanje evropskega trga nerjavnih proizvodov Acronija
- razvojni koncept občine Jesenice s sanacijo okolja in izgradnje poslovnih con
- soustanovitelj Ragorja
- izdelava programa razvoja občine Jesenice ob vstopu v Evropo

Jeseniško pdjetje ŽJ-Fiprom d.o.o. je leta 1998 poslovno pot neslavno končalo s stečajem. Brez dela in dohodka je ostalo 470 delavcev, večina od njih so bili člani Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.

Na prvem naroku za preizkus terjatev dne 11.09.1998 je stečajni upravitelj podjetja gospod Veljko Jan, prerekal pravico do odpravnine vsem delavcem podjetja v stečaju. Za prerekano odpravnino so bivši delavci bili napoteni na pravdo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Kranju.

Gorenjski sindikat Neodvisnost je nato vložil pobudo tudi na ustavno sodišče, ki je odločilo, da so delavci omenjenega podjetja upravičeni do odpravnine. Komisija ustavnega sodišča RS je stečajnega upravitelja družbe pozvala, da zagotovi izplačilo odpravnin omenjenim delavcem. Tako je edina zaslužna predsednica Gorenjskega sindikata Neodvisnost gospa Milena Koselj - Šmit, da je do priznanja terjatve delavcem sploh prišlo, tudi delavcem iz drugih sindikatov.

Po odločbi ustavnega sodišča Republike Slovenije, da delavcem odpravnine pripadajo, so bile z večino nekdanjih delavcev družbe sklenjene poravnave za prerekane zneske, večinoma za prerekane odpravnine.

Kmalu za tem je stečajni upravitelj v mesecu oktobru 2003 vsem bivšim delavcem nakazal znesek odpravnine v celoti, zmanjšan za nakazilo Jamstvenega sklada Republike Slovenije, preko transakcijskega računa Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, lokacija Jesenice.

Sindikat je od nakazanih sredstev delavcem na njihov račun dne 29.08.2003 izplačal le del odpravnine, razliko pa je zadržal na svojem računu in jih zadržuje še danes. Odvisno od priznane višine odpravnine so delavci ogoljufani za ralične zneske in sicer od 19.000 do 320.000 SIT.

Pri prijavi terjatev je sindikat kot pooblaščeni zastopnik nekaterim delavcem večino terjatev iz malomarnosti izpustil ki pa jim od strani stečajnega upravitelja kasneje niso bile priznane. Tako je nekaterim delavcem povzročena dodatna denarna škoda, katero je sedaj potrebno sodno ugotoviti. Sporno pri vsem je tudi to, da je stečajni upravitelj denarna sredstva bivših delavcev nakazal na transakcijski račun sindiukata brez njihovega pooblastila. O tem je poročal časnik Finance dne 28.02.2006 v svoji številki 40/2227.

Delavec omenjen v čalnku časnika Finance, ko je razkril goljufijo je od predsednika jeseniškega sindikata gospoda Janeza Vilmana pisno zahteval takojšnje izplačilo razlike premalo izplačane odpravnine in zamudnih obresti (za 26 mesecev). Kmalu za tem mu je pisno odgovorjeno, da bo razlika izplačana do konca meseca oktobra 2005. Ko je delavec odšel v sindikalno pisarno in še enkrat osebno od predsednika Janeza Vilmana zahteval izplaičo tudi zamudnih obresti, mu je z začudenjem odgovorjeno, da mu bo razlika vendar izplačana in da ne bo oškodovan. Tako je sindikat ostal delavcu dolžan znesek zamudnih obresti ter odškodnino za neprijavljene terjatve.

Ko je zadeva prišla v javnost se je v primer vmešal sam predsednik ZSSS gospod Dušan Semolič. Ravno te dni pospešeno potekajo aktivnosti o izplačilu razlike ter zamudnih obresti vsem ogoljufanim in oškodovanim delavcem podjetja v stečaju. Ironično pa je, da je delavce poskušal ogoljufati in oškodvati nekdo ki bi moral skrebeti nad tem, da jih ne oškoduje nekdo drug. To naj bi bila ena od številnih sindikalnih dolžnosti vseh sindikatov. Pa je vedno res tako? A nekaterim sindikatom lahko še zaupamo?

Majhno turistično naselje zasebnih hiš, Krilo JESENICE se nahaja 15 kilometrov južno od Splita, glavnega mesta srednje Dalmacije. Na tem delu obale se skrivajo idilični zalivi z osamljenimi plažami in kopališči. Vsa kopališča izpred hiš in pansionov so asfaltirana.

Krilo JESENICE so zelo primeren kraj za počitek in oddih z družino, ker se v naselju nahajajo Hotel pansion, restavracija, pošta in trgovina. Otrokom je na razpolago park z vsebinami za sproščeno igro. Glede na to, da se Krilo JESENICE nahaja na pol poti med krajema Omiš in Split, mest za zabavo vam ne bo primanjkovalo tako kot zanimivih lokacij iz preteklosti, zgodovine in kulture tega kraja.

Privrženci aktivnega oddiha, prinesite s seboj rekvizite za športe na vodi, igrišča za druge zvrsti športa boste našli v Splitu ali Omišu. Če želite avanturo preizkusite rafting na reki Cetini ali vzpon po njenem kanjonu. Do kraja Krilo JESENICE boste najlažje pršili po magistralni cesti Split – Omiš – Makarska.

Kratko pojasnilo:  V prispevku je opisano turistično naselje Krilo Jesenice. Sam kraj se imenuje Jesenice in je na seznamu krajev in poštnih uradov Republike Hrvtske.

VIR PODATKOV:  AdriaticaNet

Jesenice na Dolenjskem, je kraj, ujet med gradom Mokrice, reko Savo, pobočjem Gorjancev in mejnimi prehodi z Republiko Hrvaško. V zgodovino tega idiličnega kraja na Dolenjskem so vpisana znana arheološka najdišča Obrežje, Obrežje 2 in Ribnica.

OBRREŽJE - Najdišče leži na gramozni pleistocenski terasi reke Bregane. Na jugozahodu meji na Gorjance, na severozahodu na strmi rob pleistocenske terase reke Save in na zdaj suho dolino Struge, na jugozahodu na poplavno ravnico reke Bregane in na severozahodu na poplavno ravnico reke Save.

OBREŽJE 2 - Izkopani bronasti obesek "amulet" predstavlja vojški obesek za srečo v vojni, ki je krasil konjsko opremo rimskega konjenika in obdobja cesarja Avgusta. Najden je bil leta 2001 v odpadni jami znotraj antičnega tabora na območju mednarodnega mejnega prehoda Obrežje, avtocesta Krška vas- Obrežje. Na zgornjem delu obeska je simbol plodnosti – falus, združen z roko, ki drži figo, na spodnjem delu pa sta rogova. To so simboli ki odganjajo nesrečo. Rimski bronasti vojaški obesek sodi v obdobje 1. stoletja p.n.št. do zacetka 1. stoletja p.n. št.

RIBNICA - Antično postajo Romula ob via publica Emona – Siscia je na obmocje današnje Ribnice pri Jesenicah na Dolenjskem lociral dr. Peter Petru, ko so bili njeni ostanki odkriti pri zaščitnih arheoloških delih na koncu petdesetih let prejšnjega stoletja. Ob gradnji ceste Ljubljana- Zagreb. Tedaj so bili najdeni grobišče ob rimski cesti ter temelji vrste antičnih objektov. Postaja je bila zgrajena strateško ugodni najugodnejši točki na prehodu iz doline Krke in Save v panonsko nižino. Na najožjem delu terase med Savo in pobočji Gorjancev, na prostoru, ki ga še dodatno zaplete potok Gračenica, ki pritece izpod Cirnika, med Kincljem in Škofljančevo gabrino, vzpetinama, ki sta pravkar imeli vlogo opazovalnih točk, je ob rimski cesti nastalo naselje. Na tej točki je bilo mogoče nadzirati tudi promet po Savi.

Več na spletni strani KRAJEVNE SKUPNOSTI Jesenice na Dolenjskem

Nastanek Jesenic (Assling) je povezan z razvojem fužinarstva ob reki Savi. Razvoj rudnikov, plavžev in fužin v jeseniški okolici se je začel s koncem 14. stoletja.

Fužina je bil prvotni industrijski obrat, v katerih so železovo rudo pretopili in s pomočjo oglja predelali v železo in jeklo, spadajo v metalurgijo železa in jekla. Na področju Slovenije je že od antike delovalo veliko manjših topilnic železa, od prve polovice 16.stoletja pa tudi velikih fužin.

Ena takih je deloma ohranjena kot tehniška dediščina v naselju Sava ob reki Savi v bližini Jesenic, upodobil jo je že Valvazor leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske, poleg je še zapisal: "Zaradi dobrih kovin,zlasti železa in jekla,je Kranjska od pradavnih časov znamenita,posebna hvala gre noriškemu železu". Fužinski plavž na Savi so ugasnili leta 1897, opuščene fužinske stavbe pa je načel zob časa.

Leta 1950 je bil na Jesenicah ustanovljen tehniški muzej, v katerem so začeli zbirati muzejsko gradivo in drugo dokumentacijo o železarstvu in tako tudi o fužini Stara Sava. Od fužine je ohranjenih nekaj osrednjih objektov: plavž z dimnikom, zidovje pudlovke, mlin in ena od lop za lesno oglje.

Poleg teh pa še nekaj krajevnih objektov (razen stanovanjskih, ki so v celoti porušeni) kot so: grad,  cerkev in kasarna. Od leta 1984 so vsi objekti razglašeni za kulturne spomenike.

Od nekdanjega jeseniškega giganta je ostal Acroni ki zaposluje 1366 delavcev in je združen v Slovensko industrijo jekla.

D E L O, Sreda 23.03.2005

Na Jesenicah na Cesti Maršala Tita 41 je v torek proti večeru zagorelo v restavraciji Novi kitajski zid. Nekaj pred 21.30 je gasilcem uspelo ogenj pogasiti. Kriminalisti, ki so opravili ogled kraja požara, so na podlagi zbranih obvestil ugotovili, da se je v kuhinji restavracije vžgalo olje, ki se je grelo v kovinski ponvi na plinskem štedilniku.

Ogenj se je nato razširil po ventilacijski cevi na ostrešje restavracije in nato na stanovanjske enote v prvem in drugem nadstropju stanovanjskega bloka, v sklopu katerega je restavracija. Ogenj je v celoti uničil restavracijo in dve stanovanji ter poškodoval še šest stanovanj in fasado bloka. Po nestrokovni oceni je nastalo za okoli 50 milijonov tolarjev materialne škode.

Kriminalisti bodo o požaru podali poročilo na Okrožno državno tožilstvo v Kranju.

Na Jesenicah v naselju Center 2, na Cesti maršala Tita 41 je v torek 22. marca 2005 proti večeru zagorelo v kitajski restavraciji »Novi kitajski zid«. Nekaj pred 21.30 je gasilcem uspelo ogenj pogasiti. V požaru nihče od stanovalcev in gostov ni bil poškodovan. Gmotna škoda pa naj bi znašala okoli 50 milijonov tolarjev.

Požar je bil nenavadno pozno opažen oz. javljen, saj so ob prihodu poklicnih gasilcev plameni segali že skozi streho. Na srečo poškodovanih ni bilo, preventivno pa je bila zaradi vdihavanja dima v SB Jesenice prepeljana mlajša punčka iz bližnjega stanovanja.

Dostop do ploščadi pred restavracijo ni bil mogoč zaradi betonskih korit, kar je v veliki meri oteževalo gašenje. Mediji ki so o tem poročali z kraja dogodka so poudarjali, da bi učinki gašenja požara bili boljši, škoda pa bi bila nedvomno manjša če bi gasilci imeli odprto pot do gorečega objekta.

Kot so sporočili s Policijske uprave Kranj, naj bi po prvih ocenah gmotna škoda znašala okoli 50 milijonov tolarjev. Do požara je prišlo, ker se je v kuhinji restavracije vžgalo olje, ki se je grelo v kovinski ponvi na plinskem štedilniku. Ogenj se je razširil po ventilacijski cevi na ostrešje restavracije in nato na stanovanjske enote v prvem in drugem nadstropju stanovanjskega bloka, v sklopu katerega je restavracija. Ogenj je v celoti uničil restavracijo in dve stanovanji ter poškodoval še šest stanovanj in fasado dveh stanovanjskih blokov.

Leto dni po katastrofi so korita na istem mestu kot so bila ob požaru. Stanovalci iz bližnjih stanovanjskih blokov v Centru 2 na Jesenicah, brezuspešno zahtevajo od odgovornih odstranitev cvetličnih korit. Je potrebna še ena katasrofa?

Jesenice ležijo v spodnjem delu Zgornjesavske doline med Karavankami in Mežaklo ter v neposredni bližini Triglavskega narodnega parka in Julijskih Alp.

Vzdolž doline teče naša najdaljša reka - Sava, ki je v celotnem območju mesta urejena, delno plovna s športnimi plovili, bogata z ribjim življenjem in primerna za rekreacijo.

Pobočja Karavank so spomladi prekrita z narcisami, ali kot jih domačini radi poimenujejo »ključavnice«. V pomladnih mesecih, te prelepe rože, privabijo številne obiskovalce, ki uživajo v lepoti narcisnih poljan, saj tako izjemnih prizorov narave ni moč zaslediti nikjer drugje.

Mesto in okolica sta polna zgodovinskih objektov, ki spominjajo na dolga stoletja fužinarstva in razvoj železarstva ter železnic v Evropi.

Jesenice ležijo na prometnem križišču treh dežel: Slovenije, Avstrije in Italije, v neposredni bližini znanih turističnih krajev vseh treh dežel, kar obenem ponuja možnost preučevanja etničnih in jezikovnih različnosti.

Mesto, ki je slovelo po težki industriji, se želi predstaviti kot mesto modernih tehnologij in varovanja okolja. Želimo združevati staro z novim, tradicijo z znanjem, neokrnjeno naravo s sodobnimi turističnimi objekti. 

Povzetek: TIC JESENICE

Obec Jesenice byla založena před rokem 1088, to je rok, kdy je první písemná zmínka v listině Vyšehradské kapituly o daru pěti poplužních dvorců a čtyř hrnčířů v Jesenici od krále Vratislava II. vyšehradskému proboštovi. Z archeologických nálezů, jež byly získány při výkopech základů obchodního střediska, bylo prokázáno, že osídlení obce je mnohem starší - z 12 stol. př. n. l., tj. z doby bronzové.

Pro svou výhodnou zeměpisnou polohu měla obec bohatou historii. Ve své historii je Jesenice spjata s husitstvím, dobou snažící se reformním hnutím vrátit zbloudilou, po majetku bažící církev na správnou cestu. Na jaře roku 1419 se na vyvýšenině "Na Křížkách" konal tábor lidu, "hromady, k níž se sešlo neobyčejné množství lidu husitského". Z Jesenice pocházel Mistr Jan z Jesenice, který se po získání tehdy nejvyšší akademické hodnosti doktora všech práv v italské Bologni stal osobním zpovědníkem manželky krále Václava IV. a později žákem, přítelem a právním rádcem Mistra Jana Husa. Panství v Jesenici měnilo vlastníky. Roku 1508 byla obec vypálena Jiřím Kopidlanským…

ZDRUŽENJE OBČIN SEDLČANSKA (Sdruženi obci Sedlčanska)

STATISTIČNI PODATKI ZA MESTO JESENICE / LETO 2004

ŽUPAN:  Ing. Boris Bregant

NAČELNIK UE:  Mag. Vitomir Pretnar

NADMORSKA VIŠINA:  585 m

POVRŠINA:  75.8 km2

ŠTEVILO NASELIJ:  13

ŠTEVILO PREBIVALCEV: 21.620

ŠTEVILO MOŠKIH:  10.686

ŠTEVILO ŽENSK:  10.934

POVPREČNA STAROST:  41.09 let

STANOVANJSKA POVRŠINA:  24.99 m2/osebo

GOSPODINJSTEV:  7.968

ŠTEVILO DRUŽIN:6.197

DELOVNO AKTIVNIH:  10.890

ŠTEVILO BREZPOSELNIH:  1.861

POVPREČNA PLAČA MESEC AVGUST 2003

PLAČA BRUTO:  238.858,00 SIT

PLAČA NETO:  152.216,00 SIT

ŠTEVILO ŠTUDENTOV:   618

KRAJEVNE SKUPNOSTI: KS Blejska Dobrava, KS Hrušica, KS Slovenski Javornik, KS Koroška Bela, KS Planina pod Golico, KS Staneta Bokala, KS Mirka Roglja-Petka, KS Cirila Tavčarja, KS Sava, KS Podmežakla

Vir podatkov: STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE